In kaj so najpogostejše napake, ki jih ljudje storimo pri ogrevanju doma?

Poleg slabe izolacije je zelo pogosta napaka predimenzionirana kurilna naprava (premočan kotel), slabo vzdrževanje kurilne naprave (čiščenje saj in pepela, pri kotlih na kurilno olje in/ali plin se ne dovolj pogosto preverja kvaliteta izgorevanja, “pozablja” se na nastavitve izgorevalnih puš (diza), včasih se “pozabi” na zadosten dovod kisika v kurišče (pogosta napaka pri sobnih kaminih), dimnik je pogosto spregledan glede čiščenja,« pojasni Žnidaršič. Po njegovih besedah je zelo pogost neprimeren premer dimnika (fi). Za drva je običajen premer 20 cm, za plinski kondenzacijski kotel okrog osem centimetrov. V kurilnicah niso toplotno izolirane cevi razvodnega sistema (do radiatorjev). Na radiatorjih ni termostatskih ventilov, ki omogočajo zimsko brezplačno ogrevanje s soncem (zaprejo dotok vode v radiator iz kotlovnice. »Še vedno so pogosti primeri, ko se v kotlu centralne kurjave pripravlja tudi sanitarna voda. Pozimi je to še sprejemljivo, poleti pa ne, saj ob tem ogrevamo tudi ves kotel in kotlovsko vodo (ta gre sicer pozimi do radiatorjev). Tudi slaba (nenatančna, nedelujoča) avtomatika (termostat) je kar pogosta napaka.

Kako ogrevati preko dneva?

Spet je vse odvisno od toplotne izolacije. Pri dobri (debeli) dnevna ali nočna ali urna regulacija ni smiselna, saj bi padla temperature (torej toplotne izgube) za pol stopinje, če 24 ur ne bi kurili. Pri talnem ogrevanju je regulacija še težja zaradi zamika tri do pet ur. Popolnoma drugače je pri slabo ali nič izolirani. Tam  priporočamo, da se kotel ugasne (če je recimo hiša prazna) dopoldne. Potem pa ročni vžig (ko se pride domov) ali avtomatski (timer) pred prihodom. Isto velja za zjutraj pred vstajanjem. Kotli na polena pa so z VTZ (vodni toplotni zbiralnik) postal carji ogrevanja. Brez VTZ je potrebno zakuriti vselej, ko je mraz, z VTZ pa kurimo takrat, ko imamo čas, toploto pa uporabimo, ko jo potrebujemo. Zelo jasno se to vidi v prehodnih obdobjih (pomlad, jesen), ko se zakuri na tri do pet dni, kar pa je odvisno od kapacitet in porabe.

Kolikšno površino kolektorjev potrebujemo za ogrevanje vode za štiričlansko družino?

Solarni sistem za pripravo tople sanitarne vode za povprečno štiričlansko družino meri 6 m2 absorpcijske površine vgrajenih kolektorjev. S tem lahko zagotovimo do 70% potreb po topli sanitarni vodi skozi celotno leto. To pomeni, da v obdobju od pozne pomladi pa vse do zgodnje jeseni s solarnim sistemom pripravimo praktično vso toplo sanitarno vodo. S tem v povprečju prihranimo do 400 litrov kurilnega olja na letni ravni.